-
1 rise
1. past tense - rose; verb1) (to become greater, larger, higher etc; to increase: Food prices are still rising; His temperature rose; If the river rises much more, there will be a flood; Her voice rose to a scream; Bread rises when it is baked; His spirits rose at the good news.) (na)rasti, dvigniti se2) (to move upwards: Smoke was rising from the chimney; The birds rose into the air; The curtain rose to reveal an empty stage.) dvigati se3) (to get up from bed: He rises every morning at six o'clock.) vstati4) (to stand up: The children all rose when the headmaster came in.) vstati5) ((of the sun etc) to appear above the horizon: The sun rises in the east and sets in the west.) dvigati se6) (to slope upwards: Hills rose in the distance; The ground rises at this point.) dvigati se7) (to rebel: The people rose (up) in revolt against the dictator.) dvigniti se8) (to move to a higher rank, a more important position etc: He rose to the rank of colonel.) povzpeti se9) ((of a river) to begin or appear: The Rhône rises in the Alps.) izvirati10) ((of wind) to begin; to become stronger: Don't go out in the boat - the wind has risen.) dvigati se11) (to be built: Office blocks are rising all over the town.) dvigati se12) (to come back to life: Jesus has risen.) vstati od mrtvih2. noun1) ((the) act of rising: He had a rapid rise to fame; a rise in prices.) vzpon2) (an increase in salary or wages: She asked her boss for a rise.) povišanje3) (a slope or hill: The house is just beyond the next rise.) vzpetina4) (the beginning and early development of something: the rise of the Roman Empire.) vzpon•- rising3. adjectivethe rising sun; rising prices; the rising generation; a rising young politician.) vzhajajoč, naraščajoč- early- late riser
- give rise to
- rise to the occasion* * *I [ráiz]noundvig, dviganje, vzpon, vzpenjanje; (o zvezdi, Soncu) vzhajanje, vzhod; theatre dvig(anje) zastora; religion vstajenje (od mrtvih); prijem (ribe za vabo); nastop, pojavitev; porast, naraščanje (vode); vzpetina, grič, višina; višina ( of a tower stolpa); višina (stopnice, stopnišča); povečanje, prirastek ( in population v prebivalstvu); music zvišanje (glasu); dvig, porast, skok ( of prices cen); hausse; dodatek, povišanje (plače); izboljšanje življenja; napredovanje; povod, vzrok, začetek, izvor, vir; slang škodoželjna šala (poniževalna za premaganca)gentle rise — blaga, položna vzpetinato ask for a rise of salary — prositi, zahtevati povišanje plačeto buy for a rise economy špekulirati na hausseto get (to take) a rise out of s.o. — razdražiti, razjariti, razkačiti, razburiti kogato give rise to — povzročiti, dati povod čemu, privesti do česa, roditi kajto have (to take) one's rise (in, from) — izvirati v, imeti svoj izvor v, prihajati izII [ráiz]intransitive verbvsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu); (o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo; theatre dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati; parliament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)rising ground — vzpetina, strminato rise in arms — upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti seto rise from the dead religion vstati od mrtvihto rise to the occasion (to a difficulty) — biti kos, biti dorasel položaju (težavi)to rise in rebellion — upreti se, pobuniti se, spuntati seto rise in the world — družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenjuthe fish rose to the bait — riba je ugriznila v vabo, je prijelawhere does the Danube rise? — kje izvira Donava?on what day does Parliament rise? — kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?my gorge rises to this sight — vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnusthe river rises from a spring in the mountains — reka izvira v (nekem) gorskem studencu; transitive verb pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati
См. также в других словарях:
zardéti — ím dov., zardì (ẹ í) 1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo; zardela je, ko ga je zagledala; zardeti od jeze, napora, sramu; zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz ∙ ekspr. zardela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čéšnja — e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíti — líjem dov. (í) 1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obžgáti — žgèm dov., obžgál (á ȅ) 1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: pri odstranjevanju barve je obžgal tudi okvir / plameni so obžgali tudi sosednjo hišo / ekspr. koprive so ga vsega obžgale opekle ∙ knjiž., ekspr. obraz ji je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oménjanje — a s (ẹ) glagolnik od omenjati: pri omenjanju njegovega imena je zardela / motilo ga je nenehno omenjanje, da so igro izgubili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ordéti — ím dov., ordì (ẹ í) star. pordeti: jabolka so že malo ordela / od sramu je ordela v obraz zardela ordèl in ordél éla o: ordel obraz; ordelo listje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plamenéti — ím nedov. (ẹ í) 1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plamtéti — ím nedov. (ẹ í) 1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
planíti — in plániti em, tudi plániti em dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pod — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód (ọ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
